Primoz K. Hiriko

Originally published for Tricycle, the Buddhist Review, February 27, 2024.https://tricycle.org/article/atthakavagga-book-teaching/ For nearly two decades, I lived as a monk in Theravada monasteries, experiencing moments of inspiration, bliss, doubt, stubbornness, insight, disappointment, surrender, hope, and failure. I delved into an extensive reading of the suttas, absorbed countless teachings, and engaged in reflexive thinking. My approach involved […]

1.   Uvod Budistična psihoterapija, ki je v zadnjih nekaj desetletjih pridobila sprejem, predstavlja svež pristop k klinični praksi duševnega zdravja. Združuje vidike konvencionalne psihoterapije s tradicionalno budistično psihološko teorijo in prakso. Ker obstaja več podšol psihoterapije in tudi več različnih budizmov, iz katerih je mogoče črpati, ni enotnega formaliziranega kliničnega pristopa k njeni praksi. Zato

Tudi psihologija pravi, da ne potrebujemo novih dražljajev, ampak prav nasprotno. Potrebujemo krute opomnike, da nas spomnijo, kaj je vredno v življenju. Krize, ki prinašajo korist, so neločljiv del naše življenjske poti in igrajo ključno vlogo pri našem osebnem razvoju. Problem je, če bi se izogibali teh dogodkov, bi potem plavali v varnem lagodju, ker

»Če bi bilo [trpljenje] mogoče preprečiti, bi smiselno bilo odstraniti njegov vzrok….«[1] (MSM, str. 102) Čeprav verjetno Frankl ni videl možnosti o popolni osvoboditvi, v budizmu je osrednji smisel prav v tem – odstraniti vzrok trpljenja. Vsa učenja in usmeritve vodijo človeka, da se odmakne od egocentričnosti in spozna, da je njegov osebni center pogojen.

In today’s fast-paced world, as we grapple with the complexities of life, it’s not uncommon to feel overwhelmed by feelings of depression, anxiety, and existential confusion. At Psychotherapy Hiriko (https://hiriko.org), we understand that the roots of our struggles are often linked to our way of thinking. It’s crucial to recognize that suffering primarily arises from

  Ali smo pozorni na klice na pomoč, ne samo tistih, ki jih objavijo v medijih, ampak tistih, ki so v naši bližini? Ali slišimo tisti klic, ki se duši v našem srcu in ne ve v katero stran se obrniti? Kam iti? Kaj storiti? Ali je sploh kje svoboda? Srce začne bežati, stran od

Vse, kar nam je dano – bodisi od narave ali nečesa višjega – ima dva glavna namena: braniti nas pred nevarnostjo in nas spodbujati naprej. Bolečina, ki se ji navadno izogibamo, nam v resnici služi tako, da opozarja na poškodbe ali rane, ki jih moramo nujno pozdraviti. Strah nam prav tako omogoča zaščito pred nevarnostjo.